Internacionalizacija kao dugoročni strateški projekat posleratne obnove jugoslovenske arheologije (1950–1971)
DOI:
https://doi.org/10.21301/eap.v15i3.3Ključne reči:
internacionalizacija, arheologija, Jugoslavija, Arheološko društvo Jugoslavije, međunarodna saradnja, obnova arheologijeApstrakt
Arheologije zemalja koje su u periodu između 1918. i 1991. bile u sastavu Jugoslavije predstavljaju mozaik različitih tradicija. Na njihov razvoj znatno su uticale političke promene u poslednjih sto pedeset godina koje su zahtevale značajnu rekontekstualizaciju discipline i njene prakse. Obnova arheologije u socijalističkoj Jugoslaviji posle Drugog svetskog rata delovala je na dva nivoa – u izgradnji već postojećih nacionalnih odnosno republičkih sistema arheologije i u stvaranju „nove“ sinteze zajedničke jugoslovenske arheologije. Značajnu ulogu u tom procesu imalo je Arheološko društvo Jugoslavije, osnovano 1950. godine, zamišljeno kao zajednička i glavna stručna organizacija za koordinaciju arheološkog rada i nauke u zemlji. Među najurgentnijim zadacima društva bilo je uspostavljanje adekvatnih uslova za arheološki profesionalni rad i međusobnu saradnju svih jugoslovenskih arheologa i arheoloških institucija, uključujući i međunarodnu saradnju i promociju jugoslovenske arheologije u inostranstvu. Iako je Arheološko društvo Jugoslavije u 1950-im brojalo manje od 100 članova, program internacionalizacije (razmena publikacija i štampanje domaćih publikacija na stranim jezicima, učestvovanje na međunarodnim naučnim skupovima, usavršavanje domaćih arheologa u inostranstvu, gostovanja stranih stručnjaka) bio je vrlo ambiciozno planiran i vrlo uspešno sproveden u relativno kratkom vremenu. Vrhunac planirane izgradnje međunarodne saradnje predstavlja učešće jugoslovenskih arheologa na 1. Međunarodnom kongresu slovenske arheologije u Varšavi 1965. godine i organizacija 8. Kongresa UISPP u Beogradu 1971. godine. Oba događaja bila su rezultat intenzivne višegodišnje promocije jugoslovenske arheologije i stvaranja mreža na međunarodnom nivou tokom 1950-ih i 1960-ih godina. Naša namera u ovom radu nije bila predstavljanje svih oblika i okolnosti internacionalizacije jugoslovenske arheologije već ukazivanje na logiku tog procesa i glavne obrasce njegovog delovanja u prve dve decenije revitalizacije arheologije u Jugoslaviji.
##plugins.generic.usageStats.downloads##
Reference
Babić, S. and M. Tomović. 1996. Razgovori o arheologiji. Beograd: 3T.
Dautović, A. and O. Lalević. 2008/2009. „Bibliografija radova Dr. Zdravka Marića“. Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne i Hercegovine, Arheologija n.s. 50/51: 267–270.
Dow, J. R. 2018. Heinrich Himmler’s Cultural Commissions: Programmed Plunder in Italy and Jugoslavia. University of Wisconsin Press.
Garašanin, M. 1951. „III kongres praistoričara i protoistoričara u Cirihu“. Starinar n.s. II: 287–289.
Gjivoje, M. 1950. „Arheološko logorovanje međunarodnog studentskog komiteta u Danskoj“. Historijski izbornik III: 459–460.
Hofman, I. 2006. „Savet za nauku i kulturu vlade FNRJ 1950–1953“. Arhiv, časopis Arhiva Srbije i Crne Gore 1–2: 21–28.
Freund, G. 1954. „Bericht über den Kongress der Hugo Obermaier-Gesellschaft 1952 in Regensburg“. Quartär 6: 59–75.
Freund, G. 1956a. „Der 3. Kongreß der Hugo Obermaier-Gesellschaft 1954 in Reutlingen und die anschließende Exkursion in die Schweiz“. Quartär 7/8: 205–221.
Freund, G. 1956. „Der 4. Kongreß der Hugo Obermaier-Gesellschaft 1955 in Saarbrücken und die anschließende Exkursion nach Südfrankreich“. Quartär 7/8: 222–240.
Freund, G. 1957. „Der 5. Kongreß der Hugo-Obermaier-Gesellschaft 1956 in Regensburg und die anschließende Exkursion nach Österreich und Jugoslawien“. Quartär 9: 195–221.
Korošec, J. 1950. „Prvo posvetovanje jugoslovanskih arheologov“. Zgodovinski časopis IV: 212–215.
Korošec, J. 1967. „1. Mednarodni kongres za slovansko arheologijo v Varšavi“. Zgodovinski časopis XXI: 256–259.
Lorber, Č. 2019. „Uvod u proučavanje Arheološkog društva Jugoslavije (1949–1991)“. Etnoantropološki problemi, n.s. 14 (3): 909–936.
Majnarić Pandžić, N. 2000. Stojan Dimitrijević. Novi Sad: Nevkoš.
Milosavljević Monika. Dvostruka senka. Uvođenje kulturno-istorijskog pristupa u srednjovekovnu arheologiju. (in press)
Novaković, P. 2008. „Experiences from the margins“. Archaeological Dialogues 15 (1): 36–45.
Novaković, P. 1999. „O fašizmu in arheologiji na Primorskem in v Istri“. Annales, ser. hist. sociol. 9: 491–501.
Novaković, P. 2012. “The ‘German School’ and its influence in the national archaeologies of the Western Bal-kans”. In Scripta in honorem Bojan Djurić, edited by B. Migotti, P. Mason, B. Nadbath and T. Mulh, 51–71. Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Novaković, P. 2014. Historija arheologije u novim zemljama Jugoistočne Evrope. Sarajevo: Univerzitet u Sara-jevu.
Schnurbein, S. 2001. „Abriß der Entwicklung der Römisch-Germanischen Kommission unter den einzelen Direktoren von 1911 bis 2002“. Bericht der Römisch-Germanischen Kommission, Band 82: 137–291.
Schnurbein, S. 2002. Vorwort des ersten Direktors der Römisch-Germanischen Kommission des deutsches Archäologischen Instituts / Riječ prvog direktora Rimsko-germanske komisije Njemačkog arheološkog instituta. Godišnjak 30. Centar za balkanološka ispitivanja: 12–13.
Sekretariat Srednjevekovne sekcije ADJ. 1966. Izveštaj o radu Srednjevekovne sekcije ADJ u periodu izmedju dva Kongresa. Informator 18: 5–7.
Sulimirski T. 1967. “The First International Congress of Slavonic Archaeology (Warsaw, September 1965)”. The Slavonic and East European Review Vol. 45, No. 104: 212–215.
Archive sources
Irma Čremošnik, Životopis (nedatiran), personalna mapa. Arhiv Referata za doktorski študij Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Zaključki 1. zasedanja Arheološkega sveta FLRJ, 19. in 20. december 1952; SI AS 1175, Arhiv Republike Slovenije, Arhiv ZADJ, TE 17.
Poročilo o delu Koordinacijskega odbora arheologov FLRJ in Arheološkega sveta FLRJ od maja 1950 do oktobra 1953; SI AS 1175, Arhiv Republike Slovenije, Arhiv ZADJ, TE 17.
Zaključki s sestanka Uprave Arheološkega društva Jugoslavije – Sarajevo 1955; SI AS 1175, Arhiv republike Slovenije, Arhiv ZADJ, TE 17.
Zaključki s sestanka Uprave Arheološkega društva Jugoslavije – Split 1956; SI AS 1175, Arhiv Republike Slovenije, Arhiv ZADJ, TE 17.
Zaključki sestanka Prazgodovinske sekcije ADJ – Split 1956; SI AS 1175, Arhiv Republike Slovenije, Arhiv ZADJ, TE 17
Zaključki Sestanka srednjeveške sekcije – Celje 1957; SI AS 1175, Arhiv Republike Slovenije, Arhiv ZADJ, TE 17.
Zaključki sestanka Uprave Arheološkega društva Jugoslavije – Sombor 1959; SI AS 1175, Arhiv Republike Slovenije, Arhiv ZADJ, TE 19.
Zaključki sestanka Uprave Arheološkega društva Jugoslavije – Beograd 1960; SI AS 1175, Arhiv Republike Slovenije, Arhiv ZADJ, TE 19.
Oblikovanje Organizacijskega odbora za organizacijo mednarodne razstave o neolitiku na Balkanu (1962); SI AS 1175, Arhiv Republike Slovenije, Arhiv ZADJ, TE 22.
Seznam častnih in dopisnih članov ADJ – Arhiv Republike Slovenije; AS 1177, Arhiv ZADJ, TE 17.
##submission.downloads##
Objavljeno
Kako citirati
Broj časopisa
Sekcija
Licenca
Sva prava zadržana (c) 2020 Črtomir Lorber, Predrag Novaković
Ovaj rad je pod Creative Commons Autorstvo-Deli pod istim uslovima 4.0 Internacionalna licenca.
ERIH PLUS - European Reference Index for the Humanities
World Cat
AnthroSerbia
